Kjer je volja, je tudi pot
Spodaj javno razkrivamo dokument z argumenti, ki je pripomogel k temu, da danes v Ormožu nimamo odlagališča odpadkov.
Proti odlagališcu odpadkov v glinokopu Hardeška šuma
Občani občine Ormož smo odločno proti gradnji »zbirno sortirnega centra z deponijo odpadkov v občini Ormož – na območju Hardeka« – OPPN CeRO Podravje – v nadaljevanju CeRO Podravje.
Vlada Republike Slovenije je dne 13.03.2013 sprejela Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev v kateri določa, da se obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov DOBRAVA do leta 2015 zapre, za celotno Podravje pa določi odlagališče komunalnih odpadkov PRAGERSKO – Cero Slovenska Bistrica, ki s pomočjo kohezijskih sredstev zgradi odlagališče komunalnih odpadkov.
Dne 22.12.2014 na svoji 3. redni seji Občinski svet občine Ormož sprejme Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Center za ravnanje z odpadki Podravje (OPPN CeROP), ki je v nasprotju z zgoraj omenjenim Operativni programom ravnanja s komunalnimi odpadki.
Strokovne podlage za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN CeRO Podravje predvidevajo gradnjo na lokaciji Hardeška šuma, ki se nahaja severovzhodno od naselja Ormož in obvoznice Ormož v naslednjem obsegu:
- odlagališče komunalnih odpadkov (kapaciteta približno 700.000 ton)
- zbirni center (skupne površine približno 5.000 m2)
- sortirna linija (kapaciteta približno 5.000 ton/leto)
- komposarna (kapaciteta približno 3.000 ton/leto)
- sestavni del CeROP je tudi bioplinarna
Na predmetnih zemljiščih oziroma lokaciji predvideni za gradnjo CeRO Podravje ima / je imelo podjetje Wienerberger d.o.o. Koncesijo o rudarskih pravicah za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin v pridobivalnih prostorih Hardeška šuma v občini Ormož. Nosilec rudarske pravice – Wienerberger d.o.o. se je zavezal, da bo zagotovil ukrepe v zvezi s sanacijo in rekultivacijo med izvajanjem in po prenehanju dejavnosti, in sicer tako, da se kar najbolj vzpostavi novo ali nadomesti prejšnje okoljsko stanje. Sanacija in rekultivacija v Hardeški šumi se ne zgodi, zgodi se le prenos zemljišc / parcel na Občino Ormož in nato črno / nelegalno odlagališče gradbenih odpadkov.
Zaradi eksploatacije opekarske gline in neopravljene sanacije v Hardeški šumi je predmetno območje že degradirano. Morebitna gradnja CeRO Podravje še poveča degradiranost območja (kar se kaže v nezdravih bivanjskih pogojih in občutnem znižanju vrednosti bližnjih nepremičnim). Samo odlagališče pa bi imelo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in na ozračje (smrad, onesnaženje zraka in hrup), katerega Ormožani že čutimo pri delovanju smetišča Dobrava.
Opozarjamo na trenutna nesporna dejstva:
- vsak dan približno 50 ton odpadkov najprej v ptujskih Gajkah preberejo, sortirajo in izločijo uporabne odpadke, ostanek pa odpeljejo na Dobravo
- na Dobravi se letno odloži le 5% odpadkov iz domačega okolja (občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi), ostalih 95% odpadkov se odloži iz drugih koncev Slovenije
- občani Občine Ormož plačujemo za dobrih 20% višjo ceno odvoza komunalnih odpadkov, kot občani Ljubljane, kateri so imeli še v mesecu decembru 2014 dobropis oz. brezplačen odvoz, kljub višjim osebnim mesečnim prihodkom in manjši brezposelnosti
- občina je na svojih računih zbrala 2,1 milijona evrov, po podatkih nadzornega odbora 3,9 milijona evrov (izginilo je 1,8 milijona evrov) namenskih sredstev. Sredstva bi mola biti porabljena za sanacijo odlagališča Dobrava, presežek pa kalkulacija in znižanje cene odvoza komunalnih odpadkov
Občina Ormož je pred dobrimi sedmimi leti imela možnost urediti sortirnico odpadkov in pridobiti evropska kohezijska sredstva, vendar tega ni znala / hotela izkoristi. V medijih smo lahko prebrali izjavo župana, da bo poleg občine investitor zasebno Komunalno podjetje Ormož, smeti pa bi vozili tudi iz sosednje Hrvaške.
Zbiranje, obdelava in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov je gospodarska javna služba, namera župana o zasebnem Komunalnem podjetju, kot soinvestitorju v izgradnjo CeRO Podravje, pa v nasprotju z določili Zakona o gospodarskih javnih službah. ZGJS podrobneje v 2. členu določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
Občani občine Ormož smo absolutno proti odlagališču odpadkov v glinokopu Hardeška šuma in zahtevamo, da:
- Občinski svet občine Ormož odpravi oz. razveljavi Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Center za ravnanje z odpadki Podravje (OPPN CeROP)
- se vodstvo Občine Ormož začne ukvarjati z razvojnimi priložnostmi – ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva in kmetijstva v občini Ormož
Vabimo vas, da si na spodnji povezavi ogledate Tednik – Koga bodo odnesle ormoške smeti (TV SLOVENIJA 1 – 16. mar. 2015)
Dovolj imamo.
12 let preveč.
Ormož je treba rešiti iz primeža posameznikov, ki so ga prijeli kot plen in ga uničujejo.
Čas je, da jim preprečimo, da nam ga dokončno uničijo.
Čas je, da Ormož postane zgodba o uspehu.
Čas je, da bodo ljudje lahko v Ormožu živeli, zaživeli in preživeli.
Ormož nujno potrebuje spremembe.
Pridružite se nam, skupaj smo močnejši.
dk